Za javnost odprt zasebni prostor kot dopolnitev omrežja mestnega javnega prostora
Private space open to the public as an addition to the urban public space network

Summary/Abstract: Ena od najpomembnejših nalog (trajnostnega) prostorskega načrtovanja mest je zagotavljanje kakovosti bivanja in zdravega življenjskega okolja. Oboje urejamo predvsem v okviru omrežja javnega prostora, v mestnih parkih, na trgih, ulicah, v gozdovih, na obrežjih in podobno. Poleg javnega prostora, ki je javen po lastništvu in rabi, postaja vse pomembnejši za javnost odprt zasebni prostor mest. Gre za prostor v zasebni lasti in javni rabi. Obsega zasebne objekte in njihove zunanje površine, kot so zelenice, ploščadi, atriji, pasaže, trgi in ulice v trgovskih centrih in kinematografih ter podobno. Omrežje za javnost odprtega zasebnega prostora v naših mestih nastaja nenačrtovano in predvsem v skladu z (ekonomskimi) interesi lastnikov. V prispevku predstavljeni izsledki raziskave kažejo, da lahko za javnost odprt zasebni prostor v večji meri kot zdaj prinese dopolnitev in obogatitev omrežja mestnega javnega prostora, s čimer bi imel pomembnejši vpliv na zagotavljanje kakovosti bivanja in zdravja ljudi. Prvi pogoj za to je dobro lastniško in fizično urejeno omrežje javnega prostora, na katero se navezujejo za javnost odprti zasebni prostori. Po analogiji s planinskimi pešpotmi, ki že tvorijo obsežno slovensko omrežje za javnost odprtega zasebnega prostora zunaj mest, je predlagano načrtno urejanje omrežja za javnost odprtega zasebnega prostora v mestih. Prvi korak je lahko popolnoma konkreten: opredelitev teh prostorov kot posebne kategorije prostora, ki jo je mogoče uvajati v urbanistično prakso na lokalni ravni – v načrte parcelacije pri prostorskih načrtih. Smiseln naslednji korak je postopna uveljavitev v predpisih.

• Details
• Contents