KMETICA IN KMEČKA DRUŽINA V TRANZICIJI - TEORETIČNA RAZMIŠLJANJA IN EMPIRIČNE UGOTOVITVE
THE FARMER AND THE FARM FAMILY IN TRANSITION - THEORETICAL REFLECTIONS AND EMPIRICAL FINDINGS

Summary/Abstract: Raziskava o tipih slovenskih kmečkih družin je potrdila domnevo, da se tako kot vse spreminjajo tudi kmečke družine. Ene hitreje, druge počasneje. Med preučevanimi 780 kmečkimi družinami sta tipa vitalne demokratične (37,3%) in vitalne tradicionalne družine (36,8%) tako rekoč enako zastopana, tip propadajoče tradicionalne družine pa je nekoliko manj obsežen (25,5%), vendar dovolj, da lahko v bližnji prihodnosti v Sloveniji pričakujemo opustitev kmetovanja na vsaki četrti družinski kmetiji. Med tremi tipi kmečkih družin sta si najbolj podobna tipa vitalne demokratične in vitalne tradicionalne družine. Medtem ko ju druži njuna “vitalnost”, pa ju ločujeta “demokratičnost” oz. “tradicionalnost”, odvisna od tega, kdo v družini odloča o zadevah družine/gospodinjstva in kmečkega gospodarstva, pa tudi od tega, kdo opravlja zadeve, vezane na družino in kmetijo, v organih lokalne samouprave in v kmetijski zadrugi. V vitalnih demokratičnih družinah o skupnih zadevah praviloma odločata mož in žena skupno, oziroma se v procese odločanja vključujejo vsi družinski člani. Enako velja za opravke zunaj doma. V vitalnih tradicionalnih družinah pa gospodar/mož praviloma odloča o skupnih zadevah, hkrati pa sam opravi vse potrebno na občini/v krajevni skupnosti in v kmetijski zadrugi. Glede na to, da so bili analizirani podatki zbrani v začetku 1991. leta, gre spreminjanje slovenske kmečke družine v prvi vrsti pripisati predvsem globalnim družbenim in ekonomskim spremembam, ki se kažejo v zmanjševanju prepada med mestom in podeželjem, v manjši meri pa vstopu Slovenije v tranzicijsko obdobje.

• Details
• Contents